Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.
Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.
Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.
Tokrat smo se ozrli po izkušnjah z učenjem na daljavo in prenosu dobrih praks. Z nami je bil prof. dr. Dejan Hozjan.
Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta smo se ustavili tudi ob nekaj kratkih spodbudah o sprejemanju in spremljanju otrok s specifičnimi učnimi težavami. Naš gost je bil profesor pedagogike Dejan Hozjan.
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.
Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.
Lisica je prišla do vinograda, ki je bil z vseh strani ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba?
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.